Kako se razvijajo pasji možgani v puberteti?

Kdo so pasji najstniki?

Imamo pasjega mladička in zdi se, da gre vse lepo – naučil se je lulati zunaj, prespi že celo noč, ne grize več tako pogosto rok odkar je zamenjal zobke, zna se umiriti in počivati, hitro se uči – potem pa – kot strela z jasnega (vsaj pri večini) – faza adolescence!

Mladiček, ki je še prej pozorno gledal in spremljal lastnika in povsod capljal za njim, se ga držal kot klop, da ga ne izgubi, tisti mladiček, ki mu je šlo super v mali pasji šoli in za katerega je bil njegov lastnik center vesolja, je odkril, da je tam zunaj nov, neznansko zanimiv svet. Tisti, ki imate ali ste imeli že človeške najstnike, se vam bo mogoče to zdelo kaj znano.

V človeškem kontekstu je adolescenca – najstništvo definirana kot obdobje med otroštvom in odraslostjo (nekje od 11 do 22 let, plus minus kakšno leto). Otrok gre v tem obdobju skozi vrsto fizioloških in psiholoških sprememb.

Če pogledamo pasji svet, večina psov vstopi v adolescenco nekje med 6. in 10. mesecem, lahko tudi že kakšen mesec prej. To je odvisno od pasme in velikosti psa. Izstopijo pa iz tega obdobja nekje med 12. in 24. mesecem. Ko je obdobja adolescence konec, so psi dosegli fizično in spolno zrelost. Upamo, da so postali tudi stabilni v svojih čustvenih odzivih in vedenju do svoje okolice.

Mladičkov svet se vrti okoli njegovega lastnika, pasji najstnik pa bo že veliko več raziskoval, preizkušal meje in postajal vedno bolj samostojen, neodvisen. Sprememba, ki jo lahko opazimo, je tudi hitrejše menjavanje razpoloženja, psi lahko postanejo bolj nepredvidljivi, impulzivni, lahko imajo slabšo koncentracijo in pozornost in so lahko kar malce »naporni« (človeški starši, je to kaj znano?).

V tem najstniškem obdobju odraščajoči psi iščejo svoj jaz, svojo identiteto in svoje mesto v svetu. Tako kot ljudje poskušajo ugotoviti, kaj deluje in kaj ne, kaj se jim splača in kaj ne.

Postajajo tudi bolj željni pustolovščin, saj doživljajo svet sedaj bolj intenzivno, kot polnega novih vznemirljivih stvari, izkušenj in seveda – vonjev!

Več o teh spremembah spoznaš v novem tečaju DOGSTAR NAJSTNIK.

Možgani in pasja osebnost so v fazi konstrukcije

Dejstvo je, da psi niso ljudje. In tudi še ni povsem raziskano področje razvijajočih se pasjih možganov v času odraščanja.

Veliko raziskav možganov in obnašanja je bilo opravljenih na odraslih ljudeh in odraslih psih in raziskave kažejo, da imajo oboji možgani v osnovi zelo podobne strukture, s to razliko, da so pasji manjši po velikosti, manj nagubani, imajo tanjšo možgansko skorjo in manjši frontalni lobus. Frontalni lobus igra pomembno vlogo pri zmožnosti načrtovanja in odločanja, kar pomeni, da imajo psi na tem področju omejene zmožnosti v primerjavi z ljudmi. Psi imajo le majhen predel v možganih, ki regulira sposobnost samokontrole, tudi ko odrastejo. Psi živijo v tukaj in zdaj in se ne sprašujejo na dolgo in počez, kaj bi bilo, če bi bilo. To tudi pomeni, da so njihove odločitve bolj spontane in ne temeljijo na skrbnem načrtovanju, ampak na takojšnji zadovoljitvi potreb. Kar to tudi pomeni – ne kujejo načrtov, kako nam zagreniti dan, ko pridemo iz službe ali šole.

Kljub številnim razlikam med človeškimi in pasjimi možgani, pa so v sami osnovi velike podobnosti

Podobni predeli možganov skrbijo za podobne funkcije. Zato lahko potegnemo določene vzporednice z razvojem možganov pri ljudeh, saj delujejo v osnovi pasji in človeški možgani zelo podobno.

Primerjava človeških najstniških možganov in človeških odraslih možganov kaže na to, kako se možgani razvijajo. Iz tega lahko poskušamo bolje razumeti tudi razvoj pasjih najstniških možganov, saj gre v osnovi za verjetno zelo podobne procese.

Pasji najstniki so pogosto podobni človeškim

Lahko so zelo občutljivi, preveč dramatizirajo, ne razmišljajo vedno najbolj racionalno, lahko so zelo glasni in včasih nam enostavno ni jasno, kaj se jim dogaja!

Ob vsem tem pa imajo močno težnjo po neodvisnosti in hkrati naši naklonjenosti, ljubezni. Čeprav na prvi pogled ne deluje vedno tako, so znotraj še vedno veliki cartljivci in nežne duše.

Povečana samostojnost – ima biološko motivacijo

Mladiči začnejo zapuščati »svoje gnezdo«, kakor rečemo. Ampak v našem primeru, ko mladiči vseeno ne zapustijo gnezda, ta nova vedenja lahko privedejo tudi do nerazumevanja in konfliktov.

Najstniški psi še ne zmorejo učinkovito sprocesirati vseh informacij iz okolja tako kot odrasli psi. Zato se pogosto lahko znajdejo v neprijetnih, tveganih situacijah in konfliktih.

Kako ravnati v takšnih situacijah lahko spoznaš v tečaju DOGSTAR NAJSTNIK. V tečaju najdeš rešitve za SOS situacije, kako se jim izogniti ali jih prebroditi, če ne gre drugače.

Samokontrola v tem obdobju je zelo šibka

Njihov frontalni korteks in zaznavanje tveganja ter kontrola impulzov še ne zmoreta v celoti svoje naloge. Pogosto reagirajo takoj, nagonsko. Včasih v takem trenutku sploh ne zaznajo okolice, če ni v njihovem fokusu pozornosti. Vidijo samo svoj cilj. Na primer pes, ki steče čez cesto za mačko, nas takrat sploh ne sliši, ko ga kličemo. Ali, ko teče do ograje nalajati poštarja ali mimoidočega psa. Pri določenih pasmah je ta nagon še posebej izrazit v tem obdobju.

Čustvena odzivnost na okolje pa je močna – kar se lahko kaže v reaktivnosti. Pasji najstniki se lahko hitro ustrašijo nečesa novega (npr. osebe s klobukom), straši jih veter ali premikajoče listje v somraku, ali pa se nekega dne ustrašijo kosilnice, ki smo jo postavili na drugo mesto.

Povečana energija in impulzivnost

Veliko energije in malo samokontrole se lahko kaže na primer v kraji hrane s pulta, žvečenju neprimernih stvari, uničevanju, bežanju stran od nas, ko bi se pes raje igral na dvorišču.

Najstniški psi pogosto še ne razumejo dobro sveta in lahko lajajo in se zaganjajo v nam običajne stvari, ne znajo še realno oceniti nevarnosti, tveganja, saj se deli možganov, ki so odgovorni za te procese, šele gradijo in razvijajo.

V tem obdobju se najstniški psi oziroma njihovi možgani bolj zanašajo na limbični sistem namesto na prefrontalni korteks. Zato pogosto reagirajo burno, eksplozivno, namesto, da bi umirjeno precenili situacijo.

Obstajajo tudi razlike med spoloma

Tako kot se pri ljudeh večji delež fantov spušča v tvegana vedenja, nevarno vožnjo npr. je podobno tudi pri psih. Pasji samci so bolj pogumni v tem obdobju, radi se naredijo večje, se nasršijo in so glasni. Hkrati imajo ponavadi manj samokontrole kot samičke (seveda so vedno izjeme).

Pasja prijateljstva

Spremembe se pričnejo pojavljati tudi v socialnih odnosih – prijateljstvih z drugimi psi. Vedno bolj selektivni postajajo, s kom se radi družijo in kdo jim je všeč.

Samo poglejmo, kako podobno je pri ljudeh, da nam bo lažje razumeti, zakaj naš pes ne mara vseh psov. Kot otroci smo se radi igrali z večino otrok brez težav, sploh v predšolskem obdobju otroci ne izbirajo veliko. V osnovni šoli se že tvorijo prijateljstva, skupinice, v srednji šoli pa ima večina že ožji krog tesnih prijateljev in se ne druži več čisto z vsemi. Ko odraščamo seveda še vedno sklepamo prijateljstva, a vedno bolj selektivno. Ni nam več za iti na kavo z vsakim. Ne zapletemo se več pogovor z vsakim, ki ga srečamo. V odraslih in zrelih letih se večina najraje zadržuje v krogu družine in ožjih prijateljev. Seveda se razvijajo tudi nova prijateljstva, a ne več tako pogosto in spontano kot v zgodnjem otroštvu.

Podobno je pri psih. Mladički se radi igrajo s skoraj vsakim mladičkom, ki ga srečajo. Tudi najstniški psi še zelo radi spoznavajo druge pse, a so že malo bolj izbirčni pri tem, kdo jim je všeč in s kom se raje igrajo. Ko odraščajo, se raje igrajo s svojimi prijatelji, ki jih poznajo že od prej kot pa s popolnoma novimi psi. Seveda – vedno so izjeme. So psi, ki celo življenje navdušeno spoznavajo nove pasje prijatelje in ki bi se radi igrali prav z vsakim.

Večina psov v odraslosti tolerira druge pse (tako kot se ljudje nekateri zgolj še toleriramo), zelo blizu pa so si le z nekaj psi. Lahko bi rekli, da gre razvoj odnosov z odraščanjem nekako tako:

Mladički – prijazni in igrivi do vseh.

Najstniki – tolerirajo večino, prijatelji z manj psi.

Odrasli psi – selektivna prijateljstva.

Več o pasji igri in katere so zakonitosti in pravila pasje igre (in kaj ni več igra!) najdeš v tečaju DOGSTAR NAJSTNIK. 

Selektivni sluh in pozabljeni trening

Svet pasjih mladičkov je fokusiran na svoje lastnike in običajno ne gredo daleč stran na sprehodu ali od hiše. Se držijo kot klopki. Včasih niti nočejo na sprehod, se usedejo in nočejo več hoditi naprej. Zelo so navezani na svojega človeka in ta je zanje center sveta. To je normalno.

Ko pa pridejo v obdobje adolescence, ugotovijo, da obstaja zanimiv širni svet tam zunaj. Vse bolj zanima. Postanejo pravi raziskovalci in vedno bolj pogumni. Zanima jih vsaka polulana travica, odvržena smet, vse kar se premika. Slišijo vsak zvok in zavohajo vsako zanimivo reč. Vlečejo na povodcu, ker si želijo toliko tega čim prej videti in raziskati. Mudi se jim vse preveriti, kot bi se bali, da bodo kaj zamudili.

Včasih se zdi kot, da nas ne slišijo. V večini primerov ne gre za to, da bi bili gluhi ali, da nas ne bi želeli slišati. Stvar je v tem, da njihov voh v tem obdobju prekrije vse druge čute in nas zares ne zmorejo slišati.

Predstavljajmo si, da smo zatopljeni v noro zanimiv film (ali najbolj napet del knjige), naš partner pa nas prosi, če lahko pospravimo posodo v pomivalca. Naša pozornost je enostavno drugje. Podobno je pri pasjih pubertetnikih. Ne gre za to, da bi izgubili fokus – ne, samo preusmerjen je na nekaj drugega, v tistem trenutku bolj zanimivega kot smo mi. In takrat, ko so fokusirani na tisto, njihovi možgani delajo s polno paro, predelujejo nove informacije in nas enostavno ne zmorejo slišati.

Vse to v bistvu pomeni, da imajo psi v tem obdobju težave s koncentracijo. Seveda še vedo, kar smo jih naučili, poznajo naše znake, »ukaze«. Niso pozabljeni.

Ampak sedaj, ko jim rečemo »sedi« ali »sem«, gledajo včasih kot da to prvič slišijo in kot da nimajo pojma, kaj hočemo od njih. Ali kot da jim ni mar. V resnici pa se običajno njihovi možgani ukvarjajo z drugimi informacijami in se takrat ne zmorejo ustrezno odzivati. V tistem trenutku imajo fokus drugje, včasih je naša motivacija premajhna, da bi vzpodbudila njihovo pozornost.

Imejmo v mislih, da pasji najstniki tega ne počnejo zato, da bi nas jezili. Res si ne morejo pomagati! Niso trmasti ali neumni – le njihovi možgani še niso v celoti razviti in vsi deli še ne delujejo usklajeno.

Če se odpravimo z najstniškim psom v novo okolje, na primer gremo v pasjo trgovino, v park ali v pasjo šolo… takrat ni nič nenavadnega, da so njihovi možgani preplavljeni s toliko informacijami, vonji, zvoki in podobami. Overload! Enostavno se ne morejo takoj zbrati, včasih nas sploh ne registrirajo, kot da nas ni. Običajno potrebujejo najprej čas, da vsrkajo vse te informacije, na primer vsaj 10 minut, da se sprostijo, da se možgani umirijo in da se lahko fokusirajo na nas.

V programu DOGSTAR NAJSTNIK lahko spoznaš, kako z enostavnimi igrami umiriti preobremenjene pasje možgane in kako pridobiti fokus! Od sniffarija pa do iger on-off za umirjanje in miselnih zaposlitev, ki jih enostavno pripraviš doma. 

Faze strahov

Prva faza strahov je pri mladičkih okoli 8. tedna ali malo kasneje. Druga faza strahov pa je v obdobju adolescence in jo težko natančno določimo. Včasih pride in gre, večkrat v tem obdobju. Lahko traja nekaj dni ali tednov, potem izgine in se lahko spet pojavi enkrat kasneje. Vedeti moramo, da so te faze strahu v obdobju najstništva normalne in prehodne!

Včasih mislimo, da smo že ven iz najhujšega, pa se spet pojavi nova strašna »pošast« in z njo novi izzivi.

Kako so videti te faze strahov?

Včasih se pes naenkrat ustraši ali začne bati novih ljudi ali stvari. Na primer, človeka, ki ga je že velikokrat videl, naenkrat pa nanj začne lajati ali nanj zarenči, ko stegne roko.

Bale sena na travniku, kjer ves čas hodita mimo, kar naenkrat nalaja in skače okoli njih, z zadnjimi tacami daleč nazaj, previdno, da lahko odskoči, če bi slučajno »bala« kaj povedala nazaj.

Ali pa nalaja smetnjak, ki smo ga prestavili za nekaj metrov in ne stoji na čisto istem mestu kot prej.

Še posebej postanejo psi pozorni na stvari, ki nepremično ležijo na tleh. Na primer nahrbtnik, ki ga je nekdo odložil, plastična vrečka, smeti, avtomobilska guma ipd.
Pozorni postanejo tudi na »nenavadne« ljudi, npr. na ljudi s klobukom ali temnimi očali, moške z brado, drugače oblečene ljudi, invalide ipd.

To se zgodi tudi najbolje socializiranim mladičkom. Še bolj intenzivno pa tistim, ki so imeli premalo socializacije v zgodnjem obdobju. Pes, ki je imel dovolj socializacije, se bo sicer ustrašil, a si bo tudi hitro opomogel, saj se je skozi številne pozitivne izkušnje in ponovitve do sedaj naučil, da je svet varen in da mu ni potrebno skrbeti, da bo vse ok.

Možgani pasjih najstnikov so v izgradnji in ker sprednji deli možganov, ki kontrolirajo čustva, dozorijo zadnji, lahko vidimo številne neracionalne, pretirane in nepremišljene reakcije naših psov.

Razvoj možganov je tudi »kriv« za »pozabljene« naučene ukaze, selektivni sluh in nenadne strahove v tej fazi. To je normalno in del razvoja. Razlogi so fiziološki.

Poznavanje in razumevanje teh razlogov nam lahko vsaj malo olajša izzive v tem obdobju, da bomo bolj razumevajoči in potrpežljivi pri vzgoji in učenju pasjih najstnikov, saj tega ne delajo nalašč, ampak so pogosto zaradi razvijajočih se možganov tudi sami v stiski.

Tečaj za pasje najstnike

V online tečaju Dogstar Najstnik boš bolje spoznal svojega pasjega najstnika in našel ideje in rešitve za nekatere pogoste izzive tega obdobja - več o tečaju in prijavnica tukaj > DOGSTAR NAJSTNIK.