5 napak, ki jih lastniki reaktivnih psov nehote delamo

🎉 Naloži si brošurico online programa REAKTIVNOST: Sprehodi brez drame (prihaja kmalu!) >

Če imaš reaktivnega psa, verjetno delaš po najboljših močeh. Reaktivnost pa je zahrbtna – pogosto ne gre za to, kaj delamo narobe namenoma, ampak za drobne, vsakdanje napake, ki jih ponavljamo iz nevednosti, skrbi ali želje, da bi se stvari čim prej izboljšale.

Spodaj je pet najpogostejših napak, ki jih vidim pri delu z reaktivnimi psi – in zakaj lahko dolgoročno zavirajo napredek.

1. Poskušamo psa »navaditi« tako, da ga izpostavljamo sprožilcem

Ena najpogostejših misli je:
»Saj se bo navadil, če bo dovoljkrat videl druge pse.«

V resnici se pogosto zgodi ravno obratno. Če psa redno izpostavljamo sprožilcem nad njegovim pragom tolerance, se njegov stres kopiči, reakcije pa postajajo hitrejše in močnejše.

Reaktiven pes se ne uči v stanju preplavljenosti. Uči se takrat, ko se še počuti dovolj varno.

2. Prepozno opazimo opozorilne znake

Večina ljudi opazi reaktivnost šele pri lajanju, renčanju ali sunkih na povodcu. A pes običajno že dolgo prej sporoča, da mu je težko:

• zadrževanje diha

• otrdel rep ali telo

• obračanje glave stran

• upočasnjen ali nenavadno hiter hod

Ko čakamo na »izbruh«, smo že zamudili priložnost za miren umik.

Učenje branja subtilnih signalov stresa je ena najpomembnejših veščin lastnika reaktivnega psa.

3. Nehote povečujemo pritisk na psa

Stavki, kot so:

• »Saj ni nič hudega.«

• »Poglej, ta kuža je prijazen.«

so pogosto namenjeni nam, ne psu. Pes pa pritiska ne razume kot pomiritve, temveč kot signal, da mora zdržati, čeprav mu je neprijetno.

Ko psa silimo, da ostane v situaciji, kjer se ne počuti varno, izgublja zaupanje – vase in v nas.

4. Osredotočamo se samo na vedenje, ne pa na čustva

Lajanje, renčanje in zaganjanje so simptomi, ne problem sam po sebi. Če skušamo ustaviti le vedenje (z ukazi, popravljanjem, kaznovanjem), ne da bi naslovili čustvo v ozadju, bo pes našel drug način izražanja stiske.

Reaktivnost pogosto izvira iz:

• strahu

• frustracije

• negotovosti

• preteklih slabih izkušenj

Pravi napredek se zgodi, ko delamo na tem, kako se pes počuti, ne le na tem, kako se obnaša.

🎉 Naloži si brošurico online programa REAKTIVNOST: Sprehodi brez drame (prihaja kmalu!) >

5. Primerjamo svojega psa z drugimi

»Tisti pes pa gre mimo čisto mirno.«
»Zakaj moj ne more biti tak?«

Vsak pes ima svojo zgodbo, genetiko, izkušnje in meje. Primerjanje pogosto vodi v:

• občutek neuspeha

• pritisk nase in psa

• nerealna pričakovanja

Napredek pri reaktivnem psu ni linearen in ni viden navzven. Včasih je največji uspeh to, da pes okreva hitreje ali da je reakcija krajša.

Za konec

Če si se v kateri od teh napak prepoznal/a – to ne pomeni, da delaš slabo. Pomeni le, da imaš psa, ki potrebuje več razumevanja, strukture in sočutja.

Reaktiven pes ni projekt, ki ga je treba »popraviti«. Je posameznik, ki se uči, kako živeti v svetu, ki mu je pogosto preglasen, prehiter in preblizu.

🎉 Naloži si brošurico online programa REAKTIVNOST: Sprehodi brez drame (prihaja kmalu!) >