Kaj narediti, ko pes laja, vleče ali se zaganja (in česa ne)?

 🎉 Naloži si brošurico online programa REAKTIVNOST: Sprehodi brez drame (prihaja kmalu!) >

Vodenje, varnost in samoregulacija

Reaktivni izbruh v obliki lajanja in zaganjanja v nekaj ali nekoga se zgodi hitro. En trenutek je pes še »ok«, v naslednjem pa laja, vleče, renči ali se zaganja. Takrat pogosto zamrznemo, se ujezimo ali začnemo panično popravljati psa.

A resnica je taka: med izbruhom se pes ne uči. Kar lahko naredimo v tistem trenutku, ni trening – je vodenje, zaščita in umirjanje situacije.

Najprej: kaj se v resnici dogaja s psom?

Med reaktivnim izbruhom je pasje telo preplavljeno s stresnimi hormoni. Pes ne izbira vedenja zavestno, ampak reagira nagonsko. Njegov živčni sistem je v stanju »boj ali beg«.

To pomeni, da:

• pes težko sliši ali razume ukaze,

• ne razmišlja logično,

• in nima nadzora, kot ga ima v mirnem stanju.

Zato je prvi cilj vedno zmanjšati intenzivnost, ne pa “popraviti vedenje”.
 

🎉 Naloži si brošurico online programa REAKTIVNOST: Sprehodi brez drame (prihaja kmalu!) >

Kaj storiti med izbruhom

1. Poskrbi za razdaljo

Razdalja je tvoje najmočnejše orodje. Več razdalje pomeni manj pritiska.

Če je mogoče:

• se umakni v stran,

• obrni se,

• stopi za avto, grm ali ograjo,

• ali preprosto odidi stran od sprožilca.

Ni pomembno, kako to izgleda navzven. Pomembno je, da se pes lahko umiri.

2. Vodi psa mirno in odločno

Pes v izbruhu potrebuje jasno, a mirno vodenje. To pomeni:

• kratek, čvrst, a ne sunkovit povodec,

• miren ton glasu,

• preprosta navodila ali znan signal (če ga pes še zmore).

Ne gre za popolno hojo ali lepo vedenje. Gre za to, da pes začuti, da imaš situacijo pod nadzorom.

3. Poskrbi za varnost – vseh vpletenih

Med izbruhom je pomembno:

• da pes ne pride v stik s sprožilcem,

• da ne pride do ugriza (tudi iz strahu),

• in da se ti ne zapleteš v situacijo.

Če je pes večji ali močnejši, je včasih varneje, da se osredotočiš le na umik in stabilnost, ne na komunikacijo z okolico.

🎉 Naloži si brošurico online programa REAKTIVNOST: Sprehodi brez drame (prihaja kmalu!) > 

4. Reguliraj sebe – pes to čuti

Psi so izjemno občutljivi na naše telo. Če:

• zadržuješ dih,

• se zategneš,

• ali postaneš napet/a,

bo tudi pes ostal dlje v stresu.

Poskusi:

• zavestno dihati,

• sprostiti ramena,

• upočasniti gibanje, ko je to mogoče.

Tvoja samoregulacija pomaga tudi psu, da se hitreje umiri.

Česa med izbruhom ne delati

1. Ne kaznuj psa

Kaznovanje (vpitje, cukanje, popravljanje) v izbruhu:

• ne uči,

• ne pomiri,

• pogosto pa poveča strah ali frustracijo.

Pes lahko sprožilec začne povezovati še z dodatno grožnjo – in reaktivnost se sčasoma stopnjuje.

2. Ne zahtevaj poslušnosti, ki je pes ne zmore

Ukazi, kot so »sedi«, »glej me« ali »bodi priden«, pogosto ne delujejo, ker pes fiziološko ni sposoben sodelovati.

Če ukaz ne uspe, to ni trma. To je znak, da je pes že čez svoj prag.

3. Ne razlagaj psu, da »ni nič hudega«

Čeprav govorimo sebi ali drugim, pes iz tona pogosto zazna napetost. Dolge razlage in stalno govorjenje lahko psa še dodatno stimulirajo.

Včasih je tišina najbolj pomirjujoča.

Ko je izbruh mimo

Ko se pes umiri:

• ne analiziraj takoj,

• ne kaznuj za nazaj,

• ne zahtevaj “poprave”.

Najprej mu dovoli, da se resnično umiri. Analiza pride kasneje – doma, v miru.

Vprašanja za kasneje:

• Kaj je bil sprožilec?

• Kako blizu sva bila?

• Kako je bil pes že prej (utrujen, napet)?

Za konec

Reaktivni izbruh ni neuspeh. Je informacija. Pove nam, da je bila situacija za psa pretežka v tistem trenutku.

Tvoje delo med izbruhom ni vzgoja, ampak vodenje, zaščita in sočutje. In to je že zelo veliko.

🎉 Naloži si brošurico online programa REAKTIVNOST: Sprehodi brez drame (prihaja kmalu!) >